> Reference >
Legionele oz. legionarske bakterije predstavljajo resen problem pri pripravi tople sanitarne vode, saj so povzročitelji hudega pljučnega vnetja. Prvič so jih odkrili leta 1976 na srečanju vojnih veteranov “American legion” v Philadelphiji v ZDA. Od 4400 bivših ameriških vojakov jih je 221 zbolelo, 34 pa jih je za posledicami okužbe umrlo. Kot je bilo kasneje ugotovljeno, se je povzročitelj bolezni pojavil v vlažilnikih zraka hotelske klimatske naprave. Legionarska bolezen se razvije v hudo pljučno vnetje ter poteka kot t. i. pontiac – vročina, pri kateri se v zelo kratkem času razvije zelo visoka telesna temperatura. Pogostost pojava legionarske bolezni se v literaturi navaja z 12 primeri na 100.000 prebivalcev, pri katerih je smrtnost 15–20 %. Legionele so sestavni del vodne mikroflore. Pojavljajo se v vseh vodah v naravi, razen v morju. Pojavljajo pa se tudi v tehničnih napravah za pripravo oz. obdelavo tople vode (akumulatorjih – bojlerjih), plavalnih bazenih, masažnih kadeh (whirlpool), hladilnih stolpih in vlažilnih napravah, zato te predstavljajo potencialno nevarnost za okužbo z legionelami.
Legionarska bolezen se razvije v hudo pljučno vnetje.
Vendar pa je okužba z legionelami možna le pri prenosu preko aerosolov – finih kapljic vode s premerom do ca. 5 μm, ki nastajajo pri iztoku vode. Nevarnost je prisotna še zlasti tam, kjer se voda razpršuje (perlatorji, prhe ipd.), dodaten predpogoj za okužbo pa je koncentracija bakterij v vodi, ki mora znašati vsaj 106 KBE/liter. V nasprotju z aerosolom mrzla ali topla voda, ki vsebuje nižjo vsebnost legionel, ne predstavlja nikakršne nevarnosti ter jo je mogoče uporabljati in tudi piti.
Za pojav in razmnoževanje legionel je ključnega pomena temperatura vode. V tekoči pitni vodi do 15 °C so bile ugotovljene zelo redko, prav tako pri tej temperaturi ne obstaja nevarnost razmnožitve. Za naraščanje oz. razmnožitev predstavlja spodnjo mejo 25 °C, medtem ko je razpon temperatur od 32 do 45 °C za njihov razvoj optimalen. V odvisnosti od prisotnosti hranilnih snovi (beljakovine, odmrli organizmi, …) znaša tedaj podvojitveni čas 2,8 do 3,9 ure. Pri pitni vodi iz omrežja, kjer razmere z vidika prehrane niso tako dobre, je čas podvojitve daljši ter znaša nekje med 5 in 13 urami, kar je v primerjavi s podobnimi bakterijami relativno dolga doba. Od tod sledi, da je nevarnost infekcije z legionelami prisotna le pri topli vodi, ki stoji več dni.
Naraščanje temperature vode prek 45 °C povzroči postopno odmiranje legionel in se z višanjem temperature še stopnjuje. Hitrost odmiranja podajamo kot decimalni redukcijski čas oz. D-vrednost, ki označuje čas, v katerem se populacija bakterijotvornih celic zmanjša za 10 odstotkov. Pri 50 °C znaša D-vrednost ca. 19 minut, pri 60 °C 2 minuti, pri 70 °C pa le še nekaj sekund. Ta čas odmiranja velja le za odrasle bakterije. S poskusi je bilo namreč dokazano, da so razvijajoče se bakterije na višje temperature bolj odporne ter da čakajo v pripravljenosti, da ob morebitnem znižanju temperature ustvarijo novo kulturo. Iz navedenega lahko zaključimo, da lahko pri temperaturah vode nad 50 °C in ustrezajočih D-vrednostih izključimo nevarnost obolenja, vendar pa tudi, da dokončnega uničenja legionel s segrevanjem ne dosežemo.
S pregrevanjem vode v bojlerju oz. z izpiranjem naprave v tedenskem taktu lahko torej le za določen čas znatno znižamo nevarnost legionel, ne moremo pa je povsem odstraniti, saj se lahko bakterije koncentrirajo npr. na dnu bojlerja, kjer je temperatura nižja. Preprečevanje legionel je v Nemčiji predpisano z DVGW pravilniki, ki za preventivo in preprečevanje predvidevajo uporabo primernih materialov ter ustrezno načrtovanje in delovanjem naprav v sistemih. Kot primer lahko navedemo akumulacijske sisteme pitne sanitarne tople vode, ki jih najdemo v večjih objektih, kot so bolnišnice, domovi za ostarele občane, stanovanjski bloki itd. DVGW pravilniki predpisujejo, da morajo taki sistemi z akumulacijo nad 400 litrov ter dolgimi cevovodi s cirkulacijo dosegati na izstopu iz akumulatorja temperaturo vode 60 °C. Ravno tako mora biti zagotovljeno, da se voda akumulatorja enkrat dnevno segreje nad 60 °C. Dodatne zahteve postavljajo predpisi o čistilnih odprtinah zbiralnikov – akumulatorjev ipd.
Proizvajalci so poskrbeli za preprečevanje bolezni.
Proizvajalci ogrevalne tehnike so na gornje zahteve seveda reagirali ter ustrezno poskrbeli za preprečevanje legionarske bolezni. Pri podjetju SAMSON, enem vodilnih proizvajalcev regulatorjev za daljinsko in centralno ogrevanje, so vse regulatorje, ki skrbijo za časovno vodeno ogrevanje, opremili z dodatnim programom za termično dezinfekcijo naprav za pripravo sanitarne tople vode. Regulator tako najmanj enkrat tedensko (možna je natančnejša nastavitev) poskrbi za dvig temperature vode ter s tem za termično dezinfekcijo in časovno omejeno zaščito bojlerja proti legionelam.
Giaflex Aquaprotect – Tovrstne Skid enote so bile nameščene za dezinfekcijo, pripravo sanitarne tople vode po sanaciji vodovodnega omrežja na Onkolološkem Inštitutu v Ljubljani.
